Pri urah včasih imenovanega likovnega pouka, danes pa likovne umetnosti, že dolgo ne več zgolj čečkamo, nekaj packamo in zlagamo kocke, temveč rešujemo zahtevne likovne probleme in razvijamo ustvarjalnost. Tako so osmošolci razmišljali, kako zgolj s trakovi papirja, prozorne folije in pločevine upodobili pozitivni ali polni ter negativni ali prazni kiparski prostor. Igra upogibanja in prepletanja je obrodila prikupne, nefigurativne kiparske izdelke. Še največji problem je bilo zabijanje žebljev v leseni podstavek.
Petošolci pa so se ukvarjali s prostorom. Iz kosov odpadne embalaže so sestavljali stabilno prostorsko formo. Delo je potekalo v skupinah. Zahtevalo je tudi veliko zbranosti in vztrajnosti, ki ju je nekaterim kar primanjkovalo. So pa učenci neizmerno uživali ob svojih ustvarjalnih idejah in izdelkih.
V času, ko je kreativnost pomembna in iskana v različnih dejavnostih in poklicih, je likovni pouk predmet, ki mu moramo posvečati veliko pozornosti. Ravno tu lahko otrok začuti in razvije svojo ustvarjalnost, a le, če mu pri tem pravilno pomagamo, ga vzpodbujamo in usmerjamo. Tako bo tudi v odrasli dobi kos izzivom, ki mu jih bo narekovala njegova poklicna pot in se razvil v samostojno in samozavestno osebnost.
Barica Flajnik Koželj
profesorica likovne umetnosti.
